Končno zopet vikend ... Nekak živim sam še za vikende ... Vem, da ga bom preživela z osebo, ki mi pomeni res veliko. Brez Njega ne znam več živeti. V tem letu in 4 mesecih mi je svet obrnil na glavo. On je tisti, ki mi lepša dneve - Njega imam rada! Res je lep občutek, ko veš, da je nekdo, ki komaj čaka, da te objame, te stisne k sebi in te poljubi ... Sem že osladna? Ah ne, jst mam pač rada "sladkorno", cukr sem mela od nekdaj rada. :) Ne morem verjet kako se lahko na osebo res navežeš, v res pravem pomenu besede. Ah ja, dons sem bla mal tečka … sam sej dobr, da me razume in da ne dela kakšnih scen iz tega. Se je treba pogovorit, pa je pol spet vse dobr.

Ljubim jutra, ko se zbudim in je prva stvar, ki jo zagledam njegov obraz. Ko že takoj zjutraj dobim lupčka. V takih jutrih neskončno uživam. Verjetno še posebej zato, ker pač takih jutr ni ravno veliko. Je pa takrat toliko slajše.

Moram premislit tut ene stvari glede ene osebe. Ne štekam, kako ti lohka oseb, ki ji zaupaš res 100procentno laže direkt v faco. Očitno sem tolk naivna, da je to možno ... Ampak ne bom tih, ne bom si dovolila, da bi z mano delal kot s človekom, ki je zadnji na svetu …

Sanjam … sanjam o tejle plaži na sliki … Da bi čist brezskrbno ležala, uživala in to bi blo to ... Kdo sanja iste sanje kot jaz?

Lep preostanek dneva!