Verjamete vanj? Jst načeloma niti ne, ampak pa priznam, da velikokrat mal preberem. In seveda, če je piše kej slabga, znam takoj povezat s kakšnim dogodkom, ki se mi je zgodil ... Škorpijon ... Ljudje, rojeni v znamenju Skorpijona, so odlocni in agresivni. Imajo zelo mocno, trdno in neomajno voljo. Trmasti, ambiciozni, zelo tekmovalni in ljubosumni so in cesto celo mascevalni. Skorpijonu se ni dobro zameriti. Vedno si vse zapomni; tudi dobro, saj zna biti zelo plemenit. Veliko da na cast, a ne mara praznih besed, mutenja in obljub. Vse to prezira. Prav tak je tudi njegov smisel za humor.

Zelo je prodoren in pronicljiv, ne pusti se (dolgo) voditi za nos. Ima vulkanski temperament, je pa lahko prav tako tudi krut in hladen kot led. Visoko ceni iskrenost.

Veckrat je nerazumljen, saj ima zelo visoke zahteve in pricakovanja. Cesto je rusilen in tudi samounicevalen, v sebi ima nekaj usodnega, mracnega ali skrivnostnega.

Skorpijoni so posesivni in mocno ljubijo in tudi mocno sovrazijo. So pa zelo pridni, vztrajni, zanesljivi in odgovorni ljudje z globoko vsajenim cutom za postenost in resnico.

Imajo zelo dobro sposobnost obnavljanja in so zelo trdni, cvrsti in vitalni. Pogosto podlezejo psihosomatskim boleznim in tezavam, povezanim s spolno cakro. Veliko Skorpijonov ima precej tezav z mocjo oz. kam usmeriti ogromno energijo.

Priporocljivo bi bilo, da bi razvijali mehkobo, toleranco in strpnost, ukrotili svojo unicevalno moc in se otresli mascevalnosti in neodpustljivosti. Razviti morajo vero in zaupanje in se nauciti sodelovanja z drugimi.

-------
Tole prav opis škorpijona. Nekaj drži, vse pa tut ne.

Veliko ljudi trdno verjame, da obdobje, v katerem je človek rojen, vpliva na njegov značaj in na njegovo življenje nasploh. Znanstveniki so si zadali zahtevno nalogo in ovrednotili podatke 15.000 ljudi. Rezultat: zvezdno znamenje, v katerem ste rojeni, ne pove ničesar o vaši osebnosti.

Privržencem astrologije najbrž ne bodo všeč rezultati obsežne študije, ki so jo opravili Peter Hartmann in Helmuth Nyborg z univerze Aarhus na Danskem in Martin Reuter z univerze Gießen v Nemčiji. Z znanstvenimi argumenti podprt zaključek raziskave lahko povzamemo v enem stavku: Povezave med zvezdnim znamenjem in značajskimi lastnostmi človeka se znanstveno ne da dokazati. Od 15.000 ljudi, kolikor jih je obsegla raziskava, je bilo 4321 moških srednjih let, 11448 pa je bilo mladih, starih med 15 in 24 let. Psihologi so podatke ovrednotili in izmerili, rezultat pa je presenetil celo strokovnjake: "Med časom rojstva in osebnostjo človeka nismo našli niti najmanjše povezave," je dejal Nyborg.
Zanimivo an?

Tale slikca me spominja na življenje. Zakaj? Zato, ker je življenje zgrajeno iz slabih in dobrih stvari ... iz lepih in žalostnih dogodkov ...
Tako kot ta slikca. Trata je zelena, polna življenja ... na drugi strani pa čisto zraven nje raste trata, ki je rjava, vsa izsušena. Na obeh raste drevo. Tudi drevesi skrivata simboliko. Drevo na uničeni trati je večje od zelenega. Nekako mi to da misliti, da nam poti našega življenja, ki so polne teme in žalosti, pomaga, da rastemo ... da se izpopolnjujemo ... se česa novega naučimo ...
S tem ne mislim, da bi vsak moral doživljati slabe stvari. Ne-ne, tega ne prvoščim nobenmu. Sam pač, v tem smislu, da so tudi slabi dogodki za nekaj dobri. To je pač neka tolažba ... nečesa se mormo oprijet, da gremo lahko naprej. Po novi poti življenja ... Da se znova srečamo s srečo ...

Včeraj sem jokala ... jokala sem zaradi punce, ki je bila moja kolegica ... Umrla je, stara komaj 20let. Njeno življenje je ugasnilo kar na enkrat ... Brez kakršnega koli slovesa od domačih je zapustila ta svet. Ni bila kriva ona ... Premagala jo je bolezen, ki je prišla čisto nepričakovano ...
Nina, počivaj v miru!

Mesec april je bil mesec, ki je bil čudnih občutkov. Sem v pričakovanju meseca maja, meseca ljubezni ...
Čaka me matura, ampak tut to bomo zmogli!

Končno zopet vikend ... Nekak živim sam še za vikende ... Vem, da ga bom preživela z osebo, ki mi pomeni res veliko. Brez Njega ne znam več živeti. V tem letu in 4 mesecih mi je svet obrnil na glavo. On je tisti, ki mi lepša dneve - Njega imam rada! Res je lep občutek, ko veš, da je nekdo, ki komaj čaka, da te objame, te stisne k sebi in te poljubi ... Sem že osladna? Ah ne, jst mam pač rada "sladkorno", cukr sem mela od nekdaj rada. :) Ne morem verjet kako se lahko na osebo res navežeš, v res pravem pomenu besede. Ah ja, dons sem bla mal tečka … sam sej dobr, da me razume in da ne dela kakšnih scen iz tega. Se je treba pogovorit, pa je pol spet vse dobr.

Ljubim jutra, ko se zbudim in je prva stvar, ki jo zagledam njegov obraz. Ko že takoj zjutraj dobim lupčka. V takih jutrih neskončno uživam. Verjetno še posebej zato, ker pač takih jutr ni ravno veliko. Je pa takrat toliko slajše.

Moram premislit tut ene stvari glede ene osebe. Ne štekam, kako ti lohka oseb, ki ji zaupaš res 100procentno laže direkt v faco. Očitno sem tolk naivna, da je to možno ... Ampak ne bom tih, ne bom si dovolila, da bi z mano delal kot s človekom, ki je zadnji na svetu …

Sanjam … sanjam o tejle plaži na sliki … Da bi čist brezskrbno ležala, uživala in to bi blo to ... Kdo sanja iste sanje kot jaz?

Lep preostanek dneva!

Prvi objavljeni post ...

Tale vikend je bil čist preveč naporen zame, sploh zato, ker sem tok občutljiva na vsako slabo stran, ki se me dotakne do mojga srčka. Najprej izvem slabe novice o eni punci, potem pa me doleti še ta šok, da izvem, da je moj lubi v bolnici in da ma verjetno pretres možganov. Priznam, da se mi je v tistem momentu vse sesul ... Take stvari me čist prehitro vržejo iz tira, sam ne morem si pomagat ... za ljudi, ki jih imam neskončno rada,bi storila čisto vse. Lubiju hitr napišem sms, da upam, da je vse v redu z njemu in da naj mi sporoči, ko bo izvedel kej več. Sem bla najprej jezna nanj, ker mu ta bord pomen res velik in more vedno še kej novga probat ... Čakam, čakam ... Na srečo dobim sms, da je vse vredu, sam da more ostati na pregledu ... Nekak se spokam spat ... Zjutri nardim par pirhov, pol se pa odpravim na obisk k lubiju. Hja, težav še vedno ni blo konec ... Pridem v bolnico in potem tam bruham jst, ker sem staknila neko trebušno gripo ... Zabavno an, prideš v bolnico k bolniku, pa si potem še bolj na konc, kot pa tist, ki tam leži ... Nekak se pripeljem do doma, spokam v posteljco in prespim dan ... Tko da tale Velika noč in njeni pirhi so bli zame letos bolj gnili ... Ampak dobr, sam da je zdej vse kul. Upam, da se do jutr pozdravm tut jst, da bom mela vsaj 1 dan mal frej ...
Pa vesele praznike!