Meni se moj dnevnik-blog kar malo smili. Revčka kar naprej zapuščam. Najprej mu dam lažno upanje, potem pa se zopet izgubim v svetu pisanja. Pa kaj potem, se mi zdi da virtualni ljubčki lahko preživijo veliko več kot pa tisti z resničnega sveta.
Niti ne vem kaj me je prešinilo, da spet kaj napišem. Sama sem doma, poslušam super glasbo, razmišljam o sebi .. o svojem življenju. In si zaželim, da kaj natipkam. Čudno? Mogoče da, mogoče je pa samo tako usojeno. OMG, Tina, wake up, saj nisi storila nič kaj življenjsko pomembnega, le znova boš začela pisati blog. :)
Ugotovila sem,, da sem brez pisanja, čečkanja,prečrtavanja, delanja kljukic totalno nedisciplinirana oseba. Moram si zapisati kaj moram narediti, da potem to lahko z največjim veseljem prečrtam. Pa naj beseda teče o športu, faksu, službi ali britju nog.
Letošnje poletje zares uživam. Uživala sem v vsakem skoku v vodo, ob vsakem božanju sončnih žarkov skozi senčko, ob vsakem valu morja in ob vsakem poljubu, ki mi ga je pritisnil moj Ž. Še vedno je ob meni in še vedno imam tako rada jutro, ko se zbudim ob njem.
Svetovno mi je bilo letos, ko sem po dolgem času odšla na morje s frendicami. Tri punce skupaj je pač ubitačna kombinacija. :) Bilo je enkratno in se že veselim še kakšnega podobnega izleta.
Hja, avgust odhaja, naproti pa nam že počasi prihaja mesec september. Čas tako hitro beži. Še malo in bom pakirala za 14 dnevni izlet po Turčiji. Komaj čakam, po drugi strani pa me je mičkeno strah. Bo pač prva taka izkušnja, da se bomo podali na pot samo z ruzaki.
***
To love and be loved is to feel the sun from both sides
David Viscott
***
***
aaa sem vedla da se je splačalo te met med zaznamki ;)