Zdejle sem delala za angleščino English paper, po domače seminarsko, da bo profesorica imela kej za delat. In sem si izbrala članek - Do people watch what they do not trust? Sicer se je slišal malo bolj zanimivo, ampak tolk zlo slabo pa tut ni blo.
Uglavem članek govori o tem, da zaupanje ljudi v množične medije zmeraj bolj pada in da ti medijski skeptiki ne zaupajo tem lokalnim novicam, televizijam, časopisom itd., ampak si raje ogledajo kakšne politične novice na internetu in poslušajo politični radio. Ti skeptiki menijo, da novinarji ne povedo celotne zgodbe, da pri svojem delu niso natančni in nepristranski ... Sam je pa fora, da ti ljudje, ki ne zaupajo tem množičnih medijem, jih še zmeri gledajo. In članek navaja, da je to zaradi tega, da zadovoljijo nekatere svoje družbene potreba, pa potrebo po zabavi. Pač, preberejo recimo eno trač revijo samo zato, da se imajo o čem zgovarjat s folkom. Pa tut to je problem, ker nas dejansko obdajajo večinoma množična občila, tko da včasih sploh ni možnosti, da bi si ogledou kej druzga. In pol sama sebe vprašam, al tut jst gledam neki v kar sploh ne zaupam? Jap, odgovor je pritrdilen, ker itk včasih preberem trač revijo, pa podvomim al je sploh kej od tega res? Mogoče se kdaj pa kdaj najde kakšen delček resnice v vseh teh tračih. Ampak sej, novinarji si s tem služjo kruh, izbira ali bomo neki prebral je naša. Samo se pa pojavi vprašanje, kakšna škoda se dela ljudjem, o katerih se grdo govori in piše neresnice?
Med zadnjo uro Pbip sva emla s sošolcom mal debate na to toemo. Res ne morš verjet kolk eni fuuul zaupajo medijev. Glede na našo smer študija sm bla kr mal presenečana nad parmi primerki iz razreda ;)