»Ko hodiš,

pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetlice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice

čez eno in čez drugo lice.

A če ne prideš prvič,

ne drugič

do krova in pravega kova,

poskusi vnovič –

in zopet

in znova.«

(Tone Pavček)

Novo leto, nov začetek. Nove sanje, novi upi. Nove želje, novi cilji. Mogoče res. Kakor za koga. Letos sem si prvič postavila par ti. novoletnih zaobljub. Nekako sem vse ujama s situacijo, ki se mi dejansko dogaja, tako da je še bolj priročno. Vsekakor pa držim pesti sama zase, da bom imela voljo in samodisciplino. Mi bo tale pesmica od Pavčka za zgled ...
... A če ne prideš prvič,
ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet
in znova.«

Novo leto je minili, še prehitro. Imela sem se finofajn in res uživala .... Sedaj pa prihaja obdobje izpitov, letos zame prvič. Po pravici povedano me je že ful strah, kako mi bo ratal vse tole speljat, ampak upam, da bom le nekak zvozila letnik.