Obožujem potovanja.
Že od malega nimam problemov s tem, da moram zapustiti domače okolje in iti raziskovat nove kraje. Ampak še nikoli nisem potovala za zelo dolgo časa, imava pa s fantom v planu, da bova to poletje (če bo vse ok na faksu in tko), vzela ruzak in se odpravila v neznane in znane kraje. Priznam, da potujem rada v družbi, z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo, s kateri rada preživljam čas in za katere vem, da se lahko zanesem.
Nekako pa nimam "jajc", da bi storila to, kar je storila moja sestrična. Odpravila se je v Azijo, njen okviren plan je izgledal nekako takole: Bangkok - Chang Mai, malo bluziti tam pa potem cez Mekong v Laos. Ni kej, je rojena popotnica in uživa, če potuje sama. Še dobr, da mamo tele blogce, da lahko malo spremljam njeno potovanje. Po pisanju in slikcah uživa, spoznala je nove ljudi in si pridobila nove izkušnje.
Hjaaa, kolk bi bilo zdejle fino vse pustit, vse slabe misli dat na stran, in samo it. Iti daleč stran v tople sončne kraje, se predajat užitkom na plaži, spoznat nove ljudi in odkrivat nove kraje .... sliš se fajn ja. Realnost? Zdejle se bom odpravla v fitnes ... ulalala, kolk bo fino. Hahaha, recimo. :)
Men je pa v bistvu ful smešno, ker jaz pa sploh nisem za potovanja. Da bi šla pa sama, pa sploh ne. Ok, edin do lubija se čez mejo odpeljem z avtom. :)
Pa sej mi je ful lepo videt nove kraje, ampak samo potovanje; da si dolgo stran od doma, pa stanuješ v raznoraznih krajih, itd... Še tistih 10 dni na morju mi dosadi. Nimaš kej, pri nas doma je lepo. ;)