Sprostitvena kopel. Uff, kako je pasala. Dobesedno.

Letošnji božič zame ni bil neki posebno doživetje. Ali pač? Sej po eni strani pa je doživetje, če prideš v službo ob 16h, letaš okoli in se trudiš, da bi zgledal kar se da nasmejan in vesel. Saj je ja božič, happy christmas ali kako gre že? Uglavnem si tam celih 14 ur, mogoče še kakšno minuto več in potem si končno oddahneš, ker se lokal začne počasi praznit. Ura pa je 6.30 zjutraj!! Jaaap, vidla sem samo še posteljo. Najbolj grozno pa je potem, ko končno smukneš pod odejo in ne moreš zaspat. Po glavi se sprehajajo različne misli ... o tem in onem. Kako rad bi zaspal, a enostavno ne moreš. No nekako mi je uspelo zatisnit oči do kosila. In potem prideš v kopalnico, kjer te čaka še en šok. Pogledaš se v ogledalo in se ustrašiš sam sebe ... ne, ne to ne morem biti jaz!? Ali pač? Jaaap, resnično si to ti, Tina ... z zabuhlimi očmi, podočnjaki in razmršenimi lasmi ... Omg, samo da me kdo ne vidi so moje prve misli ....
Božični dan sem zaradi utrujenosti večinoma prespala ... potem pa padla v objem mojega sončka, ki me je vsaj malo potolažil ...

Danes me daje slaba vest, ker sem imela v planu vsaj malo učenja. Hm, no ja neki mi je ratalo ogledat ... o kakšnih velikih količinah učenja pa ni ne duha ne sluha ...

** Vsi skupaj upam, da ste imeli lep božič ( veeem ja, pozno, ampak res nisem imela časa:) ). Bom raje že zdej napisala čestitko za novo leto, hihi ...

Uglavnem : Srečnga pa zdravga! :)))