Zdejle se mi je zgodil nekaj, kar se mi prej še ni. Zaslišala sem čivkanje ptiča. Skorej ne bi mogla reči čivkanje, ampak kričanje. Zdelo se mi je zmeraj glasneje in kot krik na pomoč. Pogledam skozi okno in vidim našega mačka ( zdej ga sploh ne maram več, že prej mi je bil antipatičen..grr ), ki ima v gobčku nekaj črnega. Za mačkom pa sta letala, se podila starša malega ptička, ki je bil ujetnik v mačkovem gobčku. Grem hitro do mami, razložim zgodbico, da mačka preganjata dva ptička. Sledi seveda pogleda: "Ja seveda, kje si pa smrkce pustila!?" Oki, sej ni treba vrjet, pa nič! Sem imela kmal dokaz, ker sem lahko še pobližje videla nastalo situacijo. Starša ptička sta se borila za otrokovo življenje. Krilila, letala okoli mačka. Ptiček mu je nekako ušel, vendar ni mogel vzletiti. Mačka sva z mami spodile, ptička pa dali na bližnje drevo. Samo upam, da ga bosta starša najdla. Sam revček tut čivkat ne zna, da bi ju poklical. Bošček ... Mjbe se komu zdi tole čist bedasto, ampak meni veliko pomeni, da mi je ratal rešit ubogo bitjete, ki seveda mačku nič noče. Pa se mačkon spravi prav nanj - sram ga bodi!
bogi ptiček,...
naša mačka je pa ujela, ni nam jasno kako, ker smo v bloku, ptička in ga potem vsa ponosna prinesla pokazat notri pa še čist ga je razcefrala :-( smo bli vsi took jezni